V vrtcu je pobrala Nejo. Kristijan bo prišel sam domov. Po poti se bo nekajkrat ustavil in s sošolci dražil mimoidoče. Mogoče bodo ustavili kakšno deklico iz sosednjega razreda in je ne bodo spustili naprej, dokler se ne bo na robu joka iztrgala iz njihovega obroča. Domov bo prišel zadihan, utrujen in lačen. Dobro, da je tašča skuhala kosilo. "Čeprav se potem počutim odveč v lastni družini, ko mi da vedeti, da kuha bolje od mene."
Petra in Neja hitita domov. Vseeno pa je še toliko časa, da v lokalnem nakupovalnem centru kupita svež kruh, pralni prašek in žemljico. Petra se med policami mimogrede ustavi in v roke vzame otroške nogavičke. Neja bo rabila nove za k roza oblekici. "Prihodnjo nedeljo imamo tisto kosilo. Potrebuje nekaj lepega. Čeprav je potem tako škoda vsake stvari, ko otroci tako skačejo okoli." Žabice so bile bombažne, tanke in potiskane z drobnimi rožicami. Osem evrov. "Drago", pomisli. Pri Kitajcih jih dobim za dva." Malo ji je bilo vseeno žal, ko jih je odložila nazaj na polico. Bil je dober bombaž, mehak na otip in z malo lajkre. "Te bi ji bile prav še kar nekaj časa." Odloči se, da prinese oblekico s sabo. Če se barva v vzorčkih ujema z obleko, bo pač zapravila tisti denar in jih kupila. "Če odtenka ne gresta skupaj, tako nima smisla."
V vrsti za blagajno opazuje ljudi okoli sebe. Neja se ji medtem obeša okoli nog. Pred njima na plačilo čaka dekle kakih dvajsetih let, oblečeno v nežno zeleno nabrano krilo, goste barvaste nogavice in čevlje s polnim podplatom. Krilo je čudne barve, približno take, kot so bile stene v hiši Petrine stare mame pred mnogimi leti. Poleg tega kroj dekle rahlo razširi, čeprav je sicer precej vitko. Petra je začudena. "Česa vsega ljudje ne navlečejo nase."
Že sta na vrsti za plačilo. "Enajst evrov trideset," reče prodajalka. Priponke z imenom se ne vidi, ker je obrnjena okoli in tisočkrat prelepljena z lepilnim trakom. Blagajničarkine trepalnice so obarvane z modro maskaro, nohti, s katerimi leno udarja po tipkovnici, pa so dolgi in sijoči. Na vsakem ima prilepljen večji kristalček in tri manjše. "Lepo", pomisli Petra. Če bi imela več denarja, bi si kaj podobnega privoščila tudi sama.
Poročilo o življenju preproste fashionistke
